| 1400
let zgodovine |
| Ok.
600 |
se
naselijo Slovani na območju bivše rimske province Noricum. Središče kneževine
Karantanije je na Krnskem gradu. |
| 623-658
|
Po
osvoboditvi od obrske vrhovne oblasti se "pokrajina Slovanov"
s posebnim knezom na čelu pridruži slovanski plemenski zvezi, ki jo vodi
Samo. |
| 658 |
Po
Samovi smrti se ohrani Karantanija kot edina večja enota. Omejena je na
prostor v Vzhodnih Alpah (ok. 25.000 km2). |
| ok.
745 |
odbijejo
Karantanci z bavarsko pomočjo obrski napad in priznajo frankovsko nadoblast.
Obseg Karantanije se poveča s pridružitvijo porečja srednje Mure. |
| ok.
757 |
pošlje
salzburški škof Virgil pomožnega škofa Modesta v Karantanijo, da širi krščansko
vero med poganskimi Slovani. |
| 772 |
Bavarski vojvoda Tasilo III. zaduši upor karantanskih Slovanov. |
| 811 |
Cesar
Karel Veliki določi Dravo za mejo med metropolijama Salzburg in Oglej. |
| ok.
817 |
je
Karantanija preurejena v frankovsko mejno grofijo. |
| 876 |
Karantanija
zajame tudi grofijo ob Savi ter Zgornjo in Spodnjo Panonijo. |
| 976 |
Po
ločitvi od Bavarske postane Karantanija samostojna vojvodina. Nekaj časa
zajame še Podravsko, Kranjsko, Istrsko, Furlansko in Veronsko in tako povezuje
skoraj vse tedanje slovensko ozemlje. |
| 1072
|
Ustanovitev
krške škofije. |
| 1228 |
Ustanovitev
lavantinske škofije. |
| 1269-1276
|
Za
časa češkega kralja Otokarja II. Premysla je Koroška prvič združena v personalni
uniji z Avstrijo, Štajersko in Kranjsko. |
| 1335 |
Habsburžani
dobijo Koroško |
| 1414 |
Vojvoda
Ernest Úelezni se kot zadnji da ustoličiti po starem obredu na Krnskem gradu. |
| 1473-1483
|
Turki
petkrat pustošijo po Koroškem. |
| 1478,
1515 |
Kmečki
upori na Koroškem. |
| 1525 |
Začetek
reformacije na Koroškem. |
| 1600 |
Začetek
protireformacije na Koroškem. |
| 1783-1787
|
Odprava
vešine samostanov (Št. Pavel, Podklošter, Št. Jurij, Osoje, Vetrinj, Grebinj). |
| 1786 |
Preureditev
škofij v Avstriji. |
| 1797
|
Francoske
čete pod poveljem mladega generala Napoleona Bonaparta zavzamejo Koroško.
|
| 1809-1813
|
Zahodna
Koroška (Beljadko okrožje) je vključena v Ilirske province. Sedež uprave
je v Ljubljani. |
| 1851 |
A.
M. Slomšek, Andrej Einspieler in Anton Janežič ustanovijo v Celovcu književno
"Društvo svetega Mohorja". |
| 1859 |
Škof
A. M. Slomšek preloži sedež lavantinske škofije v Maribor. Koroške župnije
so včlenjene v krško škofijo. |
| 1869
|
Ustanovitev
utrakvističnih šol na dvojezičnem ozemlju. |
| 1870/71
|
Taborsko
gibanje zajame tudi Koroško. Glavne zahteve so enakopravnost slovenskega
jezika v šolah, upravi in pred sodišči ter Zedinjena Slovenija. |
| 1890 |
Ustanovitev
"Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem",
politične in organizacijske centrale koroških Slovencev do leta 1934. |
| 1896
|
Trije
predstavniki koroških Slovencev so izvoljeni v koroški deželni zbor. |
| 1897
|
Lambert
Einspieler, bratranec Andreja, je izvoljen v avstro-ogrski državni zbor. |
| 1907
|
Pri
prvih volitvah v državni zbor po splošni moški volilni pravici je izvoljen
Franc Grafenauer. |
| 1918 |
Koroška
izjavi pristop k republiki Nemška Avstrija. Začetek obrambnih bojev. |
| 1919 |
Mirovna konferenca
v Parizu določi glasovanje na južnem Koroškem. Avstrija odstopi Italiji Kanalsko dolino, Jugoslaviji Mežiško dolino in Jezersko.
|
| 1920 |
Ljudsko
glasovanje 10. oktobra se konča z rezultatom: 59 odstotkov glasov za Avstrijo,
41 za Jugoslavijo. |
| 1938 |
Z
okupacijo Avstrije pridejo koroški Slovenci pod nacistično oblast. Začetek
prepovedi in preganjanja. |
| 1941 |
Hitlerjeva
Nemčija napade Jugoslavijo, nato razpustijo nacistične oblasti tedanje slovenske
ustanove in zaplenijo njihovo premoženje. |
| 1942 |
Nacisti
izselijo prvih 1.000 od predvidenih 50.000 koroških Slovencev z rodnih domov. |
| 1943 |
Med
koroškimi Slovenci se formira odpor, številni se pridružijo partizanom.
Na Dunaju obglavijo 13 nasprotnikov nacističnega režima iz Sel in Obirskega,
ki jih je "ljudsko sodišče" v Celovcu obsodilo na smrt. |
| 1945 |
Enote
jugoslovanske armade, ki so po zlomu Hitlerjeve vojske zasedle južno Koroško,
se morajo umakniti na pritisk zahodnih zaveznikov. Dr. Joško Tischler kot
član začasne deželne vlade doseže šolsko ureditev, ki predvideva obvezen
dvojezičen pouk na osnovnih šolah v 62 občinah južne Koroške. |
| 1946 |
V
Celovcu spet začne delovati Slovenska prosvetna zveza kot strešna organizacija
krajevnih društev. |
| 1949
|
V
Celovcu ustanovijo Narodni svet koroških Slovencev, ki odslej poleg Osvobodilne
fronte zastopa politične interese koroških Slovencev. Za prvega predsednika
je izvoljen dr. Joško Tischler. |
| 1953 |
Ustanovitev
Krščanske kulturne zveze pomeni idejno nadaljevanje predvojne Slovenske
prosvetne zveze. |
| 1955 |
Na
Dunaju so predstavniki velesil podpisali Avstrijsko državno pogodbo, ki
v 7. členu vsebuje vrsto zaščitnih določil za koroške Slovence. |
| 1957 |
Ustanovitev
Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. |
| 1958 |
Nemški
nacionalisticni pritisk doseže s šolskimi štrajki odpravo obvezne dvojezične
šole. Odslej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. |
| 1972
|
Nestrpneži
potrgajo približno 50 dvojezičnih krajevnih tabel, komaj jih je cestna uprava
postavila (Ortstafelsturm). |
| 1976
|
Dunajski
parlament sprejme zakon o narodnostnih skupnostih, ki ga pa koroški Slovenci
odklanjajo zaradi vrste diskriminatorskih določil. |
| 1986 |
Na
listi Zelenih je Karel Smolle izvoljen v avstrijski državni zbor. |
| 1989 |
2.
4. 1989 je ORF predvajal svojo prvo televizijsko oddajo "Dober
dan, Koroška". |
| 1990 |
Ustanovitev Dvojezične zvezne trgovske akademije. |
| 1991 |
Republika
Slovenija postane samostojna država. |
| 1995 |
Leta
1995 je društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko v občini Radkersburg/Radgona-okolica
kupilo kmečko hišo, ki je prebivalstvu znana kot Grofova hiša. S finančno
podporo Slovenije in Avstrije je bila hiša, zgrajena leta 1837, glede na
historično pomembno substanco prenovljena. 16. maja 1998 sta hišo otvorila
državna sekretarka za Slovence v zamejstvu Mihaela Logar in Bruno Aigner,
zastopnik predsednika državnega zbora dr. Heinza Fischerja. |
| 1998 |
26.
10. Radia Korotan in Agora, prvi zasebni slovenski radijski postaji
na Koroškem, pričenjata oddajati na frekvenci 105.5.
|
| 1999 |
V nedeljo, 19. septembra, je papež Janez Pavel II. med sv. mašo,
ki se je začela ob 11. uri pri betnavskem gradu v Mariboru, slovesno razglasil
škofa Antona Martina Slomška za blaženega.
|
| 2001 |
Otvoritev novega mejnega prehoda na Pavličevem sedlu. |
| 2001
|
Novi
krški škof dr. Alojzij Schwarz prevzame škofijsko palico od svojega prednika,
dr. Egona Kapellarija. Na novo se uredi spletna stran krške škofije v nemšcini
in slovenščini. |
| 2001
|
Radio
Korotan se preimenuje v Radio dva. V kooperaciji z ORF-om (finance) se na
novo razdeli oddajna shema z radiom Agora. |
| 2001 |
Izid novega Slovenskega pravopisa. |
| 2002
|
Izid
16. zvezka Enciklopedije Slovenije (začetek projekta 1987). |
| 2002
|
Evropska
unija in kandidatke za članstvo so v petek, 13. 12., v Koebenhavnu končale
pristopna pogajanja z desetimi kandidatkami za članstvo in s tem odprle
pot za izvedbo največje širitve v svoji zgodovini. Slovenija, Poljska, Češka,
Madžarska, Estonija, Ciper, Malta, Latvija, Litva in Slovaška bodo pristopne
pogodbe podpisale 16. aprila 2003 v Atenah in postale polnopravne članice
1. maja 2004. |
| 2003 |
S 1. 1. se vrne oddajna shema na frekvenci 105.5 v staro obliko. ORF je
ukinil finančno podporo. |
|
|
|
|