Peterle Evropejec leta 2003?
Alojz Peterle, predsednik komisije državnega zbora za evropske zadeve in član predsedstva konvencije o prihodnosti Evrope je eden izmed petdesetih nominirancev tednika European Voice za Evropejca leta 2003.
Več...
Evropski parlament potrdil vstop Slovenije v EU
Evropski parlament je 9. aprila na zasedanju v Strasbourgu dal soglasje k vstopu Slovenije v Evropsko unijo 1. maja prihodnje leto. Skupaj je glasovalo 566 poslancev 626-članskega parlamenta, od tega jih je bilo za vstop Slovenije v unijo 522, proti 22, prav toliko se jih je tudi vzdržalo. S tem je Slovenija od vseh drzav- pristopnic dobila najvec pritrdilnih glasov!
"Odločali boste o enem najpomembnejših vprašanj v zgodovini," je v uvodnem predavanju poudaril komisar za siritev Verheugen. S širitvijo se bo po več kot 50 letih spremenil tok zgodovine in usoda desetih držav, ki so v preteklosti veliko pretrpele, je nadaljeval in na kratko vsako tudi opisal. "Slovenija je kot del nekdanju Jugoslavije želela iti po lastni poti in po padcu komunizma se je obrnila proti EU. Izid referenduma o vstopu, kjer je za EU glasovalo 90 odstotkov ljudi, pa je dokaz, kako privlačna je povezava za mlade narode," je dejal komisar in poslancem še zagotovil, da je tokratna širitev najbolje pripravljena širitev v zgodovini unije.
Slovenija odprla nepremičninski trg za dr?avljane EU
Slovenija v skladu z določili Evropskega sporazuma danes, 1. februarja, odpira nepremičninski trg za vse dr?avljane Evropske unije. Ti bodo lahko nepremičnine v Sloveniji kupovali po načelu vzajemnosti. Z vstopom dr?ave v EU, po pričakovanjih 1. maja prihodnje leto, bo odpravljen ?e pogoj recipročnosti, uvedena pa bo varovalna klavzula, po kateri bo moč ?e sedem let v primeru motenj nepremičninski trg za?čititi.
Več...
Položaj slovenščine v Sloveniji
Današnje stanje
V novi državi Sloveniji se je slovenščina takoj popolnoma uveljavila tudi v vojski, carini in državniškem protokolu, njena raba pa se sproti širi na vsa področja, ki se odpirajo z najnovejšim družbenim in tehnološkim razvojem: prevajanje mednarodnih tehničnih standardov, elektronska pošta in predstavitvene strani na internetu, črkovalnik in Slovar slovenskega knjižnega jezika na zgoščenkah, razvojni programi za strojno prevajanje in strojno analizo in sintezo slovenskega govora. Posebnega poudarka sta vredna podatka, da narašča zanimanje za slovenščino kot tuji jezik (poučuje se v Ljubljani in na okoli 30 univerzah v tujini) in da slovenščina odlično deluje v prevedeni verziji računalniškega okolja Windows/Okna 2000.
Na pobudo Slavističnega društva Slovenije obstaja od leta 1994 pri parlamentarnem odboru za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport delovna skupina za področje jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike, njena poglavitna dejavnost pa je sodelovanje pri pripravi zakonskih besedil, v katerih bi moral biti posebej določen status slovenščine kot uradnega jezika.
Leta 2000 je vlada po zgledu skandinavskih držav in z mislijo na jezikovne probleme, ki se utegnejo zaostriti po pričakovanem vstopu Slovenije v Evropsko unijo, sprejela sklep o ustanovitvi Urada za slovenski jezik. Določila mu je povezovalno, usklajevalno, svetovalno in pospeševalno vlogo pri snovanju in uresničevanju aktivne jezikovne politike.
