Položaj slovenščine v Sloveniji
Današnje stanje
V novi državi Sloveniji se je slovenščina takoj popolnoma uveljavila tudi v vojski, carini in državniškem protokolu, njena raba pa se sproti širi na vsa področja, ki se odpirajo z najnovejšim družbenim in tehnološkim razvojem: prevajanje mednarodnih tehničnih standardov, elektronska pošta in predstavitvene strani na internetu, črkovalnik in Slovar slovenskega knjižnega jezika na zgoščenkah, razvojni programi za strojno prevajanje in strojno analizo in sintezo slovenskega govora. Posebnega poudarka sta vredna podatka, da narašča zanimanje za slovenščino kot tuji jezik (poučuje se v Ljubljani in na okoli 30 univerzah v tujini) in da slovenščina odlično deluje v prevedeni verziji računalniškega okolja Windows/Okna 2000.
Na pobudo Slavističnega društva Slovenije obstaja od leta 1994 pri parlamentarnem odboru za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport delovna skupina za področje jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike, njena poglavitna dejavnost pa je sodelovanje pri pripravi zakonskih besedil, v katerih bi moral biti posebej določen status slovenščine kot uradnega jezika.
Leta 2000 je vlada po zgledu skandinavskih držav in z mislijo na jezikovne probleme, ki se utegnejo zaostriti po pričakovanem vstopu Slovenije v Evropsko unijo, sprejela sklep o ustanovitvi Urada za slovenski jezik. Določila mu je povezovalno, usklajevalno, svetovalno in pospeševalno vlogo pri snovanju in uresničevanju aktivne jezikovne politike.
