Dve ključni politični zarezi

Enako razvita kakor drugi jeziki Na splošno gledano se je slovenščina v 20. stoletju uveljavila na vseh ravneh življenja. Enako razvita je kot drugi jeziki, z njo se lahko izrazi enako pestro, natančno, izumetničeno ali po mili volji kot v drugih razvitih jezikih. Od drugih jezikov se razlikuje le po številu svojih govorcev. (Pri tem pa moramo upoštevati, da je na svetu med vsemi jeziki samo 5 % tako razširjenih, da jih govori več kot milijon ljudi, in med njimi je tudi slovenščina.)

Plebiscit in nacističen prevzem oblasti V pogojih enakopravnosti so kvantitativne razlike nekaj relativnega, kar pa uporabnikov "manjših" jezikov načelno ne ovira pri razvoju njihovih duhovnih sposobnosti in ne zmanjšuje možnosti uveljavitve njihovih kulturnih, gospodarskih in političnih interesov. Precej drugačen in manj ugoden razvoj je doživela slovenščina na Koroškem. Predvsem ne moremo prezreti dveh ključnih političnih zarez, ki sta opredelili družbeni položaj slovenščine in imeli daljnosežne posledice: plebiscit 10. oktobra 1920 in nacistični prevzem oblasti 12. marca 1938. Podoben vpliv je imelo gospodarsko preoblikovanje družbe. Da ne pozabimo sprememb, ki jih je zlasti v drugi polovici 20. stoletja doživela družina. Ne le, da je trigeneracijska družina postala redkost, tudi popolna dvogeneracijska ni več pravilo. Življensko partnerstvo za nedoločen čas je vneslo tudi v jezikovno življenje in rast otrok in odraslih določeno mero negotovosti.