Kako je z jezikom vsakdanjika ?

Nempismeni Največje premike je prinesla modernizacija poklicnega življenja in sprememba vsakdanjika v dvajsetem stoletju. Tradicionalna slovenska narečja, domala brez vsake podpore izobraževalnih institucij, jezikovno niso mogla biti kos hitrim družbenim spremembam. Stik s slovenskim standardnim jezikom je bil šibek in omejen večinoma na cerkveni sektor. Zaradi zapostavljenega položaja v šolstvu in javnem življenju je ostala večina Slovencev pravzaprav nepismena v svoji materinščini.

Govorijo Slovenci z obeh strani Karavank še isti jezik? Poučevanje in učenje slovenskega jezika ni šlo v korak s tehničnimi inovacijami. S slovenskim narečnim besediščem so govorci še kolikor toliko mogli pokriti področje družinskega in vaškega življenja, kakršno je bilo tipično za agrarno družbo pred modernizacijo, predvsem za poklicno življenje pa so postala ta jezikovna sredstva nezadostna. V jezik vsakdana je po sili razmer vdirala nemščina. Na nekaterih področjih komunikacije je slovenščino popolnoma izrinila, kjer se to ni zgodilo, je val izposojenk spremenil besedišče. Šele sedaj se je dejansko uresničila trditev, da se Slovenca z obeh strani Karavank nista mogla sporazumeti na marsikaterem strokovnem področju v svojem jeziku, če nista količkaj obvladala slovenskega standardnega jezika.