Brez prekomejnega sodelovanja v nobenem primeru ne bo šlo

Brez prekomejnega sodelovanja v nobenem primeru ne bo šlo, čeprav je dejstvo, da se »od zunaj« jezik na določenem ozemlju ne more ohraniti. Predvsem je potrebna taka gospodarska struktura, ki na tradicionalnem naselitvenem ozemlju omogoča preživetje in razvoj jezika, kajti banalno dejstvo je, da se jezika ne more ohraniti brez ljudi. Obstanek slovenščine na Koroškem bo torej predvsem odvisen od tega, kako se bodo razvijale življenjske, gospodarske in izobraževalne razmere na slovenskem naselitvenem prostoru in jezikovne pravice (uradni jezik, topografski napisi, radio, televizija, časopisi itd.).

Včasih so makrotrendi celo v korist manjšinskih jezikov. Eden takih je mogoče širitev Evropske unije. Ali bo vstop Slovenije v Evropsko unijo prinesel tudi koroškim Slovencem spremembe na področju jezikovne komunikacije? Potencialno na vsak način. Evropski zakoni bodo na razpolago tudi v slovenščini. S tem bo mogoče s slovenščino pokrivati večji del družbenega življenja kot sedaj.

Bomo znali izkoristiti vstop Slovenije v Evropsko unijo? Vprašanje pa je, koliko se bodo Slovenci na Koroškem tega posluževali. Sedaj je tako, da le skoraj zanemarljivo majhen del koroških Slovencev posluša ali gleda radijske in televizijske postaje, ki oddajajo na ozemlju Republike Slovenije. Še manjše je število tistih, ki berejo slovenske dnevnike, tednike in drugo periodiko. Kratko rečeno, Slovenci na Koroškem nismo polnovredno vključeni v slovenski komunikacijski prostor, čeprav je to s pomočjo novih tehnologij brez nadaljnjega mogoče.

Koliko nas redno brska po slovenskih straneh interneta, koliko nas redno ali vsaj kdaj pa kdaj obiskuje Slovensko študijsko knjižico v Celovcu, ki ima tekoče na razpolago dobršen del tiskanega slovenskega gradiva? Koliko izda povprečni koroški Slovenec za nakup knjig v slovenskem jeziku, ki imajo opravka z njegovim poklicem? Občutek imam, da večinoma niti tisti, ki bi po svoji poklicni dolžnosti morali biti na tekočem, ne sledijo razvoju onkraj državne meje. Mnogi preprosto ne čutijo potrebe, da bi o tem, kar vsak dan počenjajo, znali spregovoriti tudi v slovenščini.