Ali bo slovenščina na Koroškem preživela?

Splošen trend je, da število otrok pada in da se povprečna življenjska doba človeka zvišuje. Starostna piramida Slovencev na Koroškem je še neugodnejša kot tista večinskega prebivalstva. Do tega izračuna ne pridemo le na osnovi podatkov, dobljenih pri uradnem popisu prebivalstva 2001, še veliko bolj zaskrbljujoč je položaj, že upoštevamo dejanski razvoj jezikovnega stanja na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. Vaška in družinska govorica dobršnega dela južne in jugovzhodne Koroške je bila še sredi 20. stoletja slovenščina. V marsikaterem kraju je ob začetku 21. stoletja slovenščina še povsem izginila.

Pogoji so se spremenili V pogojih zaprte meje, družbene zapostavljenosti slovenščine in njenih govorcev bi bil jezikovni in kulturni kolaps Slovencev na Koroškem pravzaprav neizbežen. Pogoji pa so v zadnjih desetletjih le postali drugačni. Izobrazbena in gospodarska struktura jedra slovenskega prebivalstva se je modernizirala in ujela korak s splošnim razvojem. Atraktivnost slovenskega jezika se je v obdobju širitve Evropske unije proti vzhodu in jugovzhodu celine nedvomno zvišala, na kar se še odziva relativno velik del prebivalstva narodnostno mešanega ozemlja Koroške.

Ne nazadnje ugodno vplivajo na splošno vzdušje tudi načela civilne družbe, ki odklanja zapostavljanje na osnovi jezikovne, narodnostne, ali verske pripadnosti in se zavzema za enakopravno sožitje. Kljub temu ostajajo v naši in drugih družbah prisotne razne oblike populizmov, nacionalizmov, narodnostne nestrpnosti in sovraštva, nespoštovanja osnovnih človekovih pravic.

Živimo v pogojih vzporednih svetov, ki se glede na v njih veljavna načela pravzaprav izključujejo. Naš cilj pa naj bo, doseči normalizacijo jezikovne rabe v naši koroški družbi, to pomeni enakopravnost slovenskega jezika.