Kdo je bil počaščen?

JEZIKOVNI KOTIČEK za NEDELJO 4. marca 2001

S svojilnimi zaimki izražamo v slovenščini, čigavo je kaj. Pri tem moramo upoštevati število oseb in za koliko lastnikov gre: moj najin naš za 1. osebo, tvoj vajin vaš za 2. osebo in njegov (njen) njun njihov za 3. osebo. Splošno pravilo pravi, da rabimo svojilne zaimke le, kadar so poudarjeni. Moj oče je kmet, tvoj pa rokodelec. Njegovo prizadevanje je hvale vredno, vaše pa ne.

O povratno-svojilnem zaimku, ki ima za vse osebe enako obliko svoj svoja svoje, pa moramo vedeti, da ga rabimo, kadar se nanaša na osebek istega stavka. Pogosto tudi ta zaimek lahko opustimo, vsekakor pa moramo preveriti, ali se zares nanaša na stavkov osebek. Poglejmo stavek: »Z nagrado so pisatelja počastili za svoje socialno prizadevanje in za svoj posluh za politični in družbeni razvoj,« Pisec se je verjetno dobesedno držal nemške predloge in ni pomislil, da je v tem stavku osebek izražen z glagolsko obliko so počastili. Počastili so namreč pisatelja za njegovo socialno prizadevanje in za njegov posluh...«, počastitev pa bi bila povsem razumljiva tudi brez zaimkov.