V slovenščini lahko pomen osnovne besede zanikamo s predpono ne-. To predpono lahko spajamo s pridevniki (agraren : neagraren), trpnimi deležniki (napisan : nenapisan, razbit : nerazbit), prislovi (daleč : nedaleč, dolgo : nedolgo, malo : nemalo) in samostalniki (domačnost : nedomačnost, poštenost : nepoštenost, Slovenec : Neslovenec ali neslovenec).
Ta enostavna možnost zanikanja osnovnega pomena posameznih besed nas pogosto zavede v nekakšno malomarnost. Ne potrudimo se, da bi namesto sestavljenke z ne- uporabili ustrezno sopomenko, soznačnico, sinonim (= besedo, ki ima enak pomen). Mnogokrat ne pomislimo, da imamo na izbiro dovolj drugih besed in nam ni treba segati po sestavljenkah z ne-.
Nekaj pridevniških primerov:
aktiven : neaktiven → mirujoč, bogat : nebogat → reven, siromašen, časten : nečasten → sramoten, čeden : nečeden → umazan, zanemarjen, daljen : nedaljen → bližnji, datiran : nedatiran → brez datuma, hranjen : nedohranjen → premalo hranjen, zahiran, doleten : nedoleten → mladoleten itn. – Še kaj o tej predponi pa prihodnjič.