JEZIKOVNI KOTIČEK za NEDELJO 19/02 12. maja 2002 (materinski dan)
Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je dan »čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči«. S prilastkom pomeni dan čas, posvečen spominu na kaj: rojstni dan je posvečen spominu na rojstvo, na Prešernov dan se spominjamo našega odličnega pesnika – po tej razlagi pomeni torej materinski dan štiriindvajset ur, posvečenih spominu na naše matere.
Da zaslužijo vse matere mnogo daljši, trajnejši spomin kot le štirindvajset ur, pač ni potrebno poudarjati. Na tem mestu naj bo današnji praznik le priložnost za opozorilo, da besedo dan lahko sklanjamo v skrajšani obliki ali s podaljšano osnovo.
V ednini jo sklanjamo takole: dan, dneva ali dne, dnevu, dan, pri dnevu, z dnevom ali z dnem. – V dvojini: dva dneva ali dva dni, dveh dnevov ali dveh dni, dvema dnevoma ali dvema dnema, dva dneva ali dva dni, v dveh dnevih ali v dveh dneh, z dvema dnevoma ali z dvema dnema. – V množini: trije dnevi, treh dnevov ali treh dni, trem dnevom ali trem dnem, tri dneve ali tri dni, v treh dnevih ali v treh dneh, s tremi dnevi.