V Rožu

Rožansko narečje ima svojega literarnega ubesedovalca že pri bukovnikih: Andrej Šuster Drabosnjak in njegove igre in pesmi so izzvale tudi Andreja Kokota, da je napisal Pastirjeve rajme.

Rožanska ljudska pesem je dobila svojo glavno zastonico v pesmi Nmav čriez jizaro.

Rožansko ljudsko nošo je opisala Marija Makarovič v knjigi Oblačilna kultura slovenskega kmečkega prebivalstva v Rožu (z razstavo).