Kaj pa je vindiš?

Slovenci so svoj jezik od nekdaj poimenovali kot slovenskega - v njem je praslovanski koren slovo v pomenu beseda, torej smo tisti, ki govorimo (slovensko) besedo, medtem ko so Nemci nemi, ker je ne govorijo.

V nemščini se je slovenščina imenovala »windische Sprach«. Ta pojem je šele pred dobrimi dvesto leti začel izginjati, nadomestil ga je izraz »slowenisch«. Na novo se je pojavil šele v 20. stoletju, po plebiscitu in prvem ljudskem štetju, dobil pa je izrazito politični prizvok - »vindišarji« so tisti pridni Korošci, ki so ostali zvesti Avstriji, medtem ko so »Slovenci« glasovali za drugo opcijo.

Slovenska koroška narečja so ena od sedmih glavnih slovenskih narečnih skupin. Ker so na stičišču z drugima jezikoma - predvsem z nemščino, seveda tudi z italijanščino v Ziljski dolini -, vsebujejo veliko izposojenk, seveda pa je jezikovna struktura slovenska.

iz pogovora s Francem Merkačem v Koroškem koledarju 2003: "... Z ženo sta se namreč odločila, da bo otroka vsak od njiju seznanil s svojim jezikom in kulturo. Tudi soseska je njuno odločitev brez težav sprejela. 'Žena me stalno opozarja, da je v jeziku, v katerem govorim z otrokoma, veliko nemških izposojenk. Teh se znebiti ... je pa bolj težavno. Sem začel, pa sem obupal ... naprej posredujem, kar sem sam dobil ... Ko pridemo v Šmihel, pa ljudje že opazijo, da malo drugače govorimo, saj sem nekatere besede že prevzel iz zbornega jezika ...'"