Odkod pa so prišli Slovenci?

Naselitev prednikov današnjih Slovenk in Slovencev sega v čas preseljevanja narodov, to pomeni v 6./7. stoletje po Kristusu.

Ta čas povezujemo s Karantanijo in tudi s pokristjanjevanjem, posebno pa z ustoličevanjem karantanskih knezov, posebnim obredom, lahko rečemo demokratičnim obredom, ki je našel svojo pot tudi v ustanovno listino Združenih držav Amerike (T. Jefferson).
Nekdanje naselitveno področje še danes kažejo razna krajevna in ledinska imena. Zanimiv je pogled v knjigo Heinza Dieterja POHLa, "Kärnten – deutsche und slowenische Namen. Koroška – slovenska in nemška imena" (Celovec, Mohorjeva, 2001). Na svoji internetni strani je avtor zapisal tole:

"Skupno življenje ima na Koroškem več; kakor tisočletno tradicijo in sožitje dveh jezikov se izrazito odraža v imenskem zakladu naše zvezne dežele. V zgodovinsko zraslih dvojezičnih predelih ima vsako še tako majhno naselje dvoje imen: v vsakem od obeh jezikov svoje ime, ne glede na izvor imena. Tako je Ferlach sicer slovenskega izvora, a nemška oblika imena za slov. Borovlje, nasprotno pa je slov. Pliberk sicer nemškega izvora, a slovenska oblika imena za nem. Bleiburg. Imena Mala ves / Kleindorf in Kot / Winkel so medsebojni prevodi, končno sta slov. Žihpolje in nem. Maria Rain različni poimenovanji istega kraja, pri čemer temelji slovensko ime na leta 1200 v listinah omenjeni obliki 1200 Sichpuchl, leta 1552 Seichbichl, to je “vlažen hrib” (tudi Seigbichl vzhodno od Možberka / Moosburg se slovensko imenuje Žihpolje).

Prav primera Maria Rain / Žihpolje in tudi Niederdorf (po starem Podnja ves) kažeta, kako prehajata pri poimenovanjih oba jezika drug v drugega. Oba jezika, nemški in slovenski (z začetno alpskoslovansko stopnjo), sta koroško imenoslovje trajno oblikovala in vtisnila deželi nezamenljiv pečat (primerljiv je nekako romanski element na Tirolskem in Predarlskem; v nekaterih predelih na Južnem Tirolskem in v švicarskem kantonu Graubünden obstaja povsem podobna nemško-ladinska dvojezičnost in medsebojna prežetost, kot je primer v dvojezični Spodnji Koroški). Zato spadata oba jezika neločljivo k zgodovinski dediščini te pokrajine in sta tudi del zgodovinsko zrasle koroške identitete."