Zakaj se učiti slovensko?

Slovenski jezik ima svojo jezikovno zgodovino, ki je povezana tudi s Koroško:
Najstarejši slovenski zapisi so tako imenovani Brižinski spomeniki, nastali v 9. stoletju, napisani okoli leta 1000, najdeni pa v začetku 19. stoletja. Eden teh spomenikov je nastal na Koroškem, ob Vrbskem jezeru na Otoku.

Slovenščina ima v svojem slovničnem sestavu posebno število dvojine - posebna jezikovna zanimivost.

S slovenščino prideš tudi po svetu - saj živijo Slovenke in Slovenci zaradi raznih zgodovinskih in gospodarskih gibanj skoraj na vsakem kontinentu od Kanade do Argentine, od Madagaskarja do Avstralije, od Nemčije do Francije.

Slovenščina je eden od slovanskih jezikov. Iz tako imenovane praslovanščine so se razvili slovanski jeziki, ki jih danes govori 270 milijonov ljudi. Kdor se slovenščine dobro nauči - to je pogoj -, ima tudi odlično izhodišče za učenje drugih slovanskih jezikov.

iz Koroškega koledarja 2003:

"Anton Schellander je prepričan, da se bo na Koroškem v prihodnje potreba po znanju slovenščine še povečala ... "Najboljši način učenja slovenščine so še vedno jezikovne počitnice v Novem mestu v organizaciji Krščanske kulturne zveze, kjer otroci zanesljivo veliko pridobijo in se predvsem navadijo govoriti slovensko v različnih govornih položajih in situacijah." Večja potreba po znanju jezika pa ni opazna le v poslovnih krogih, temveč tudi med tako imenovano tretjo generacijo. "Tega, kar je povezano s kulturo, ne odpraviš in zbrišeš tako hitro. So obdobja, ko se da marsikaj začasno odriniti v ozadje, pa se spet pojavi, lahko celo v okrepljeni obliki z vso nakopičeno energijo."