Čutiti svoj jezik pomeni biti ponosen nanj

Če ste v dvomih, kateri jezik tiči globlje v vas in je torej »bolj vaš«, začnite šteti. Ali moliti. Ali preklinjati. Kar prvo pride na površje, je stoodstotno vaše. Pravijo, da človek ne glede na to, koliko časa že uporablja ostale jezike- šteje, kolne in moli zagotovo v svojem maternem. In ta je tisti, ki ga najgloblje čutite.
Materinščina nam je dala prve besede, s katerimi smo lahko opisali občutke in svoj jaz. Tu so prvi izrazi za veselje in bolečino in prva možnost za izražanje vsega, kar leži na duši. Ni težko opisovati občutij z jezikom, ki lahko že samo z zvokom besede opiše najmehkejše veselje in najtršo jezo. Čutiti svoj jezik pomeni biti ponosen nanj – in kdor je ponosen, ga tudi brez sramu govori, uporablja in na ta način spleta nove niti v koroškem svetu. Če je nekaj v našem srcu, naj bo tudi na jeziku … in v ušesih naših sogovornikov.
Čutim – da sem bogat

»... četudi se danes v vsakdanjem življenju poslužujem drugih jezikov, je ostala nekaj posebnega. Lahko bi se naučila še nekaj jezikov, ki bi jih lahko uporabljala, čutila jih ne bi.«
(Kornelija Vospernik)