Mednarodni dan maternih jezikov

Po svetu 21. februarja ljudje "častijo" svoj materni jezik. Ta dan praznujejo tudi Slovenci, ki lahko knjige v slovenskem jeziku berejo od leta 1550, ko je Primož Trubar s Katekizmom in Abecednikom utemeljil slovenski knjižni jezik. Urad za slovenski jezik ob tej priložnosti opozarja predvsem na čedalje večje zapostavljanje slovenščine kot materinega jezika. Kljub dejstvu, da je čedalje večji poudarek na učenju tujih jezikov, imamo Slovenci v vedno bolj globalizirani informacijski družbi možnost za obstoj in uveljavljanje svojih interesov le, če smo hkrati "trdno vraščeni" v lastno okolje in njegovo kulturno izročilo, so prepričani v uradu.

Več ...

Po napovedih urada naj bi v kratkem v uradnem listu izšel tudi javni razpis za sofinanciranje programov in projektov, ki so namenjeni uveljavljanju, promociji in razvoju slovenščine.

V EU priznavajo le 11 uradnih jezikov, kar naj bi postala tudi slovenščina, ko bo Slovenija postala polnopravna članica EU; to pomeni, da bodo morali biti vsi uradni dokumenti prevedeni tudi v slovenščino. Poleg teh uradnih jezikov poznajo v EU tudi delovne jezike, ki se uporabljajo na delovnih srečanjih; taka jezika sta angleščina in francoščina.

Strahovi pred tujimi jeziki, zlasti pred angleščino, obstajajo tudi v Sloveniji, vendar pa niso nič novega v slovenski zgodovini. Potem ko so se Slovenci bali "utopitve" v nemškem jeziku vse do konca prve svetovne vojne in z njo razpada Avstro-Ogrske, so se navduševali nad opuščanjem slovenskega jezika in postopnega prevzemanja jugoslovanskega jezika, tj. srbohrvaškega jezika, ker so menili, da bi bi bilo to za Slovence najbolje. Danes se slovenščina podobno kot jeziki drugih manjših narodov še vedno bojuje s svojo majhnostjo, vendar pa prispeva k raznoliki jezikovni podobi Evrope. Raznolika pa je tudi jezikovna podoba tudi v Sloveniji: za narodne manjšine v Sloveniji seveda materni jezik ni slovenščina, ampak italijanski oz. madžarski jezik.