PRAVILA: Volk se vozi po vaseh
Das Volk hat immer recht!
To je igra, ki nima nič opraviti s koroško realnostjo, saj je tukaj zgledno uresničeno spoznanje avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih krajevnih napisov. Zato tudi nima nihče težav prepoznati, kje se začenja kaka vas in kje ne. To je seveda dolgočasno. Zato smo se odpravili v Volkovo deželo, kjer vlada anarhija. Nekateri tam table imajo, drugi ne, tako da se ti čisto sfučka v glavi in Volk ne ve, ali se naj zdaj vozi 50km/h ali ne. Ali se vi znajdete v tej čudni deželi, bo pokazal gornji kviz.
OZADJE - Eno leto, ko se ni zgodilo nič
Spoznanje ustavnega sodišča še vedno čaka na uresničitev
7. člen Avstrijske državne pogodbe določa, da je treba na območjih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom postaviti dvojezične topografske oznake. Slovenske organizacije so že vedno bile mnenja, da je s tem območjem mišljeno dvojezično območje Koroške - tisto območje, na katerem so se od leta 1945 naprej vsi učenci poučevali v obeh jezikih. V letu 1955 je na tem območju še vsepovsod živelo več ko 10 % slovensko govorečega prebivalstva, v številnih občinah je bila celo večina prebivalstva slovensko govoreča.
Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 pa je samo za 1/6 tega območja predvidel dvojezične topografske oznake - toda niti na tem območju niso vsepovsod postavili dvojezičnih tabel. Vendar Slovenci praktično niso imeli možnosti, da bi manjkajoče dvojezične oznake iztožili na sodišču. Po veljavnem pravu nihče kot oseba nima pravice, da bi se namestile dvojezične oznake. Gre namreč za pravico slovenske narodne skupnosti kot skupine.
Na drugi strani pa slovenske organizacije niso dobile pravice za pritožbe interesnega združenja, to pomeni, da organizacije tudi v zastopstvu koroških Slovencev niso mogle iztožiti manjkajočih napisov na sodišču. Zato je bilo vsem znano, da obstoječa uredba ne ustreza 7. členu državne pogodbe, vendar pravno proti temu ni bilo mogoče ničesar storiti.
V tem položaju se je odvetnik Rudi Vouk - po slučajni prekoračitvi hitrosti - skliceval na stališče, da krajevni napis, ki določa omejitev hitrosti, ni pravilno objavljen. Ker je kraj Škocjan na območju s slovenskim in mešanim prebivalstvom, bi moral biti krajevni napis dvojezičen, to se pravi »St. Kanzian/Škocjan«, ker pa je bil zgolj enojezičen, ni bil objavljen v skladu s pravili in bi se potemtakem lahko razveljavil. (Vouk ni trdil, da ne zna brati krajevnega napisa). Trajalo je sedem let, da se je po poti skozi vse instance s tem vprašanjem moralo ukvarjati ustavno sodišče. Ustavno sodišče je moralo po uradni dolžnosti preveriti, ali je krajevni napis objavljen po pravilih ali ne. Ugotovilo je, da obstaja pomanjkljivost objave in je zato treba krajevni napis »St. Kanzian« razveljaviti kot protiustavnega. Več kot leto dni po tej razsodbi se pravzaprav ni premaknilo čisto nič. Konferenca konsensa je propadla, saj so stranke zahtevale od zastopnikov koroških Slovencev izjavo, da so vse pravice, ki jim pristojajo po členu 7, za vedno izpolnjene.
Mimogrede: Kazen zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti je moral Vouk vseeno plačati, ker je ustavno sodišče menilo, da je kljub pomanjkljivosti objave območje naselja bilo razpoznavno.
Več informacij o razsodbi ustavnega sodišča in vse dokumente v originalu najdete na domači strani Enotne liste.
